Ljudska modrost pravi, da imaš dela toliko kolikor ga vidiš. Da vzdrževanje ni samo sebi namen je ugotovil že jamski človek, ko je odkril ogenj. Če je hotel ogenj imeti, ga je moral tudi vzdrževati.
Danes v dobi krmilnikov in računalnikov je ostala osnovna ideja vzdrževanja podobna. Z kvalitetnim vzdrževanjem ohranjujemo delovne sposobnosti in obenem podaljšujemo življensko dobo strojev in naprav. Se pa danes premika predvsem miselna meja pojma vzdrževanje. Če je nekoč veljalo, da se vzdrževanje prične šele po postavitvi stroja, vemo da danes strokovnjkaki iz vzdrževanja sodelujejo že pri planiranju in nabavi strojev in naprav. Od zaposlenih terja številna znanja, nenehno izpopolnjevanje, kar je osnova za sprejemanje kvalitetnih odločitev v realnem času. Vsak stroj ali naprava ima določeno življensko dobo, glavni cilj vzdrževanja pa je: z rednim vzdrževanjem, zamenjavo nadomestnih delov to tudi dosegati, brez neplaniranih prekinitev in seveda ob čim nižjih stroških. Tega se še kako zavedamo tudi v Gorenjskih elektrarnah. Podatek, da starost nekaterih naših strojev presega petdeset in več let je sam po sebi dovolj zgovoren.
V našem podjetju se za dosego cilja poslužujemo planiranega oziroma preventivnega vzdrževanja. Remonte in revizije, zaradi majhnosti postrojev združujemo v eno opravilo. Planiramo jih za celo leto vnaprej, s ciljem čim manjše izgube proizvodnje (odvisno od pretokov posameznih vodotokov). Pri planiranju del potrebujemo primerno dokumentacijo opravil iz preteklega obdobja. Ugotovili smo, da nam primanjkujejo prav kvalitetne povratne informacije o izvedenih del. Zato smo že v lanskem letu pričeli z izdelavo protokola revizij za vse proizvodne objekte, v katerem se detaljno za vse sklope strojev in naprav terminsko predpisuje in beleži posamezna dela, zamenjave, meritve.
Vzdrževalci so ločeni v dve skupini: strojna in elektro. V večji, strojni skupini dela šest delavcev. Vsak je mojster na svojem področju: imamo strugarja, varilce z atestom, mizarja, tudi manjša kovaška dela niso neznanka, seveda pa če je potrebno, opravlja vsakdo tudi druga dela. Tako je ob visokih vodah potrebno poskrbeti za naplavine, pa tudi varnost objektov v poplavnem smislu.
Veliko je specifičnega dela , značilnega prav za male hidroelektrarne. Daleč naokoli smo bili znani po ulivanju kompozicijskih ležajev, naši čistilni stroji obratujejo tudi v Črni Gori, izdelovali smo zapornice, pa še bi se kaj našlo. V našem vzdrževalnem delu je potrebno veliko ročnih spretnosti, inovativnosti in vsakdo mora vložiti v opravljanje svojega dela tudi del sebe.
Redne letne revizije v celoti opravljamo sami na vseh objektih. To je celovit postopek, ki vkjučuje pripravo dela, nabavo, dobro koordinacijo. Elektro skupina je v najboljših letih štela tudi do štiri delavce. Danes delo elektrovzdrževalca opravlja en sam. Sodeluje pri rednih letnih revizijah, manjših popravilih, zamenjavah nadomestnih delov, pogosto pa mu pri teh opravilih pomagajo obratovalci na posameznih objektih. Elektrotehnik vzdrževalec mora obvladovati znanja vse od električnih instalacij do osnov delovanja krmilnikov, ob neplaniranih odsotnostih obratovalcev pa je potrebno vskočiti tudi tam. Delo vzdrževalca je zelo raznoliko zahteva pa veliko osebne angažiranosti.
Danes meja med strojništvom in elektrotehniko v vzdrževanju tudi ni več tako izrazita kot je bila nekoč. Pojavlja se celo nov poklic mehatronik. Že samo ime meha(nika) – (elek) tronika pove namen izobraževanja. Nekateri mu pravijo tudi poklic prihodnosti. Iz lastnih izkušenj vemo da je za uspešno odpravljanje napak, denimo na turbinski regulaciji potrebno znanje elektrotehnika tako poznavanje krmilno regulacijske tehnike, kakor tudi osnovno znanje o hidravliki.
Klub temu, da je v vzdrževanju znano pravilo, da se nepredvideni dogodki najraje pojavljajo ravno v petek zvečer ali nedeljo, torej ko je potrebno vskočiti večkrat nepredvideno, še posebno razveseljuje podatek, da je fluktuacija v Gorenjskih elektrarnah izjemno majhna, skoraj ničelna. Upamo, da bo tudi v bodoče enako.